Euro - Evro

---

Od 1. januarja 2007 tudi v Sloveniji plačujemo z evro bankovci, ki so enaki v vseh državah in so izdani v sedmih apoenih (5, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov), in z evro kovanci, ki so izdani v osmih apoenih (1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov ter kovanca za 1 in 2 evra) in se od države do države razlikujejo. Vsi kovanci imajo sicer skupno sprednjo stran, medtem ko lahko države članice za t. i. nacionalno stran izberejo svoje motive. Ne glede na to pa se kovanci iz različnih držav uporabljajo kot plačilno sredstvo v vseh dražvah območja evra.

Oglasi

 

Euro - Evro Bankovci Evro bankovci so v vseh državah območja evra enaki. Izdani so v sedmih različnih vrednostih: 5 €, 10 €, 20 €, 50 €, 100 €, 200 € in 500 €. Vsak bankovec prikazuje enega od evropskih arhitekturnih slogov: klasika romanika gotika renesansa barok in rokoko arhitektura eleza in stekla sodobna arhitektura 20. stoletja Na sprednji strani so upodobljena okna in vrata, ki simbolizirajo evropski duh odprtosti in sodelovanja. 12 zvezd Evropske unije predstavlja dinamiko in harmonijo sodobne Evrope. Mostovi na hrbtni strani pa simbolizirajo komunikacijo med evropskimi narodi ter med Evropo in ostalim svetom.   Evrski bankovci Barva: siva Obdobje: klasika       Barva: rdeča Obdobje: romanika       Barva: modra Obdobje: gotika       Barva: oranžna Obdobje: renesansa       Barva: zelena Obdobje: barok in rokoko       Barva: rumenorjava Obdobje: arhitektura eleza in stekla       Barva: vijolčina Obdobje: sodobna arhitektura 20. stoletja   Vir: Evropska centralna banka

Euro - Evro Kovanci

---

Medtem ko so evrski bankovci v vseh državah območja evra enaki, pa evrski kovanci ohranjajo nacionalne posebnosti. Sprednja stran, ki oznauje nominalno vrednost, je poenotena, hrbtne strani kovancev pa je oblikovala vsaka država članica po svoje. Trenutno je v obtoku 16 različic oz. nacionalnih motivov evrskih kovancev, ki so zakonito plaičlno sredstvo na celotnem območju, kjer se lahko plačuje z evri: 13 različic so prispevale države članice EU, ki so hkrati tudi članice obmoja evra, 3 različice evrskih kovancev pa so Monako, San Marino in Vatikan kovali na osnovi formalnega dogovora z Evropsko skupnostjo.

Kovanci so sicer izdani v osmih razlinih vrednostih: 1, 2, 5, 10, 20 in 50 centov, 1 € in 2 €.

Poleg tega pa lahko vsaka država članica evrosistema enkrat letno izda priložnostni spominski kovanec za 2 €. Ti kovanci imajo enake lastnosti in enako skupno sprednjo stran kot običajni kovanci za 2 €. Razlikujejo se edino po svoji priložnostni podobi na nacionalni strani.

Za priložnostne spominske kovance se lahko uporablja samo apoen za 2 €. Taki kovanci so zakonito plaičlno sredstvo na celotnem območju evra, kar pomeni, da se lahko uporabljajo - in morajo biti sprejeti - enako kot vsi drugi kovanci.

Slovenija se je odlčoila, da bo marca 2007 izdala 400.000 kosov priložnostnih spominskih kovancev za 2 evra, in sicer ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe. Na nacionalni strani tega kovanca bo besedilo izpisano v slovenskem jeziku: 'Rimska pogodba - 50 let', 'Evropa', 'Slovenija' ter letnica '2007', obod kovanca pa bo enak slovenskemu evrskemu kovancu za 2 evra.

Oglasi

 

 

Slovenski evrski kovanci

Slovenija se je odločila, da bo vsak izmed naših evrskih kovancev imel na nacionalni strani slovenskih evrskih kovancev drugačen motiv. Poleg Slovenije imajo razlčine motive na vseh kovancih le še Avstrija, Grija, Italija in San Marino.

Kovanci

 

	2 evra dr. France Prešeren Upodobljen je reliefni obris portreta najvejega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Pod njegovo podobo pa je vpisan še Prešernov rokopis verza IVE NAJ VSI NARODI iz njegove pesmi Zdravljica, ki je slovenska dravna himna.
	1 evro Primo Trubar Predstavljen je doprsni portret Primoa Trubarja, zaslžunega za prvo slovensko tiskano knjigo. Ob njegovi podobi je na kovancu vpisan še stavek STATI INU OBSTATI.
	50 centov Triglav Na kovancu je prikazana podoba Triglava, ozvezdje raka in napis OJ TRIGLAV MOJ DOM. Triglav je od nekdaj simbol slovenstva, ozvezdje raka pa predstavlja zodiakalno znamenje, v katerem je Slovenija postala samostojna država.
	20 centov lipicanci Kovanec krasi podoba dveh lipicancev, zašitenih slovenskih paradnih konjev.
	10 centov neizveden Plečnikov načrt slovenskega parlamenta Predstavljen je projekt slovenskega parlamenta, ki ga je izdelal znameniti slovenski arhitekt Joe Plečnik kot vizijo bodoče slovenske samostojnosti. Projekt sicer nikoli ni bil realiziran. Nad podobo je napis KATEDRALA SVOBODE.
	5 centov sejalec Osrednji motiv je sejalec, ki je pogosto uporabljen motiv likovnih ustvarjalcev. Upodobljen je v simbolni gesti, ko trosi semena. Med slednjimi je 25 zvezd, ki simbolizirajo države članice Evropske unije.
	2 centa knežji kamen Na kovancu je reliefna podoba knežjega kamna, ki v slovenski zavesti predstavlja prapodobo organizirane dravniške oblasti in simbol več stoletne tenje po samostojnosti in svobodi slovenskega naroda.
	1 cent štorklja Upodobljen je motiv štorklje iz obstoječega kovanca za 20 SIT. Štorklja sicer predstavlja simbol rojstva in dolgega življenja.